Arhiv za Marec, 2012

Evri gor, evri dol

h1 29.03.2012 ob 19:59

Zagotovo se vsi še vedno spominjate nemških MARK :) Valuta v kateri so se včasih prodajale vse vredne stavri – od likalnikov do avtomobilov. Od priljubljene valute so se Nemci morali ločiti že leta 2002, ko so prevzeli EVRO.

Ob obisku prve trgovine se mi je zdelo, ah saj so cene povsem enake kot pri nas. Pa niso :( Določeni produkti so dražji, določeni produkti so cenejši.

Prva cene, ki zadane naravnost v polno, je cena jabolk. V najbljižnjem supermarketu 1 kg jabolk stane 1,99 eur. V Sloveniji npr. brez težav najdeš kilogram jabolk za manj kot evro.

Razveselila sem se cen jogurtov. Navaden ali saden jogurt stane med 0,30 in 0,90 evra. Ti proti evru so že res ektra super, kakovostni jogurti. Fantasia, ki je bila pri nas tako popolarna, ali Muller jogurt z robom sta oba 30 centov. 1 liter polmastnega mleka stane le 51 centov.

Nemci so znani, da jedo v večini žemljice, kajzarice in ostala kruhovska peciva. To stane med 40 – 90 centi. 1 kg kruha pa je nad dva evra. Zanimivo, da na polici prevladujejo polnozrnati in črni hlebčki. Čistega belega sploh nisem našla. Še info za sladkosnede :) Milka stane 70 centov – ampakt to tista, ta dobra. Ne navadna mlečna!

Žgane pijače imajo približno enake cene. Do visokega odstopanja pride pri PIVU. V Sloveniji imamo nekaj polic polnih piva, ki so relativno draga. V Nemčiji je v katerikoli trgovini vsaj ena vrsta v trgovini posvečena pivu. V mojem supermarketu so bile kar tri vrste napolnjene s stotinami steklenic piva. Najcenejše stane 30 centov. Zgubila sem se v poplavi piv. Za gajbo piva lahko daš tudi samo 5 evrov. Vsi ljubitelji piv — Nemčija je vaša dežela :)

pestra izbra piv

Ko že komaj rineš tisti voziček pred seboj v Sloveniji in si zadovoljen z vsebino v njem, čakaš na blagajni in pred očmi vidiš Bounty, Twix, Snickers … ooooo … kaj si bom danes privoščila? No v Nemčiji je to malo drugače. Ljudje raje kupujejo sproti kot na zalogo. Sem redna obiskovalka trgovine, a polnega vozička še nisem videla. Na policah ob blgajni nimajo sladkarij, ki bi premamile majne in velike otroke. Veste, kaj imajo? Na eni izmed blagajn imajo sladkarije za samo velike otroke.  20 ml stekleničke alkoholnih pijač in tobačne izdelke. Lepo pisano in slično zložene. Nikakršnih žvečilk ipd. Jegermaister in še 5 različnih zeliščnih likerjev ter cigarete! To je tisto, s čimer se očitno posladkajo zadovoljni kupci supermarketov v Frankfurtu ob Odri.

Namesto bounty si bom danes privoščila enega jegra!

Na splošno sem na ulici videla veliko ljudi s steklenico piva v roki (zapto – po zakonu ne smejo ne  piti in ne kaditi na javnih površinah). Vsak dan vidim mladino pred blokom, ki pije pivo.

Ko sem se zadnjič martinčkala na sončku na kavi, so ljudje na mizi imeli ali sladoled ali pivo ali kavo. Kljub povezanosti alkohola, pa še nisem videla pijanega Nemca na ulici.

  • Share/Bookmark

Mesto preprostih ljudi, ki se držijo zgodovine

h1 28.03.2012 ob 20:09

Ko prideš v tujo mesto se najprej razgledaš na vse strani. Ko to storiš v Frankfurtu (Oder), ugotoviš, da kaj takega še nisi videl. Mesto je relativno majhno in teden dni preden se začnejo študentom predavanja, izpraznjeno. Domačinov je malo, a tisti so pravi predstavniki svoje rase. Veliko je obrtih ali ostriženih na kratko. Oblečeni so relativno v temna cenena oblačila. Pogosto imajo piercinge in tatooje. Veliko grafitov je vezanih na socializem ali nacizem. Mnogo je tudi plakatov, ki se trudijo odpraviti nacistične misli.  Ne bom se spuščala v politično etične in neetične teme, zato bom kar  zaključila to poglavje.

Prebivalci živijo skromno. Nimajo najnovejših modelov avtomobilov. Nakupovalni centri niso nabito polni. Na ulicah je malo prometa. Sploh ne poznajo koncept zastojev in gneče ob kritičnih migrantskih urah zaposlenih. Tramvaji in avtobusi so vedno polni.

Kljub vsemu pa imajo Nemci visoke dohodke v primerjavi z nami. V pogovru z domačinom sem izvedela, da je ura študentskega dela vredna med 7 – 12 evri. Ja toliko! A po zakonu lahko študent na mesec zasluži le 400 evrov. V primeru, da zasluži več, je davek tako visok, da mu na koncu ostane le polovica zasluženega denarja.

V mestu vlada sproščenost, umirjenost. Avtomobili ne trobijo. Ljudje ne hitijo. Edino, kar me resnično moti je prečkanje ceste. Zebre ni skoraj nikjer. Mislim, da sem v celotnem Frankfurtu zaenkrat videla samo eno. Peščci prečkajo kjer želijo. Ni važno, koliko cestišč. Če 6, pa 6.

Moja poklicna deformacija je spremljanje aktualnega dogajanja.  V  tedniku Die Zeit sem brala zanimiv komentar izpod peresa Marca Brosta, ki se je spraševal, ali država ima dolgove ali ne. Nemčija je največje evropsko gospodarstvo in trenutno najglasneje žvižga, kako naj plešejo ostale države. Državam, ki se borijo z bankrotom, zapoveduje varčevanje na vseh koncih in krajih. Brost se v komentarju sprašuje, kaj bo Nemčija sama naredila.  Bo začela varčevati pred volitvami?  Tednik je obsežen in danes sem uspela predelati samo politično sekcijo. Trenutno nimajo nobenih afer ali kriz. Tudi njih stil pisanja se močno razlikuje od domačega. Iz vsakega teksta sem lahko razbrala, k čem se avtor nagiba. Pričakovala sem višjo stopnjo objektivnosti.

Nasmejala sem se ob članku o novem predsedniku. Pisali so o tem, da je svoj prvi uradni obisk opravil v Leipzigu v cerkvi, kjer ni imel govora, temveč je raje zapel skupaj z tamkajšnjim zborom. Naslov članka pa je  bil: Pač nima govorov – ja in? :) Nemci so torej zadovoljni z novim predsednikom  Joachimom Gauckom.

  • Share/Bookmark

Via Frankrfurt (Oder)

h1 27.03.2012 ob 09:23

Res je kot pravijo, da je vsepovsod lepo, a doma je najlepše.

Na materinski dan (torej 25.3.2012) sem se odpravila na svojo največjo pustolovščino v življenju do sedaj.  Po eno uro krajšem spancu sem še zdanjič pozajtrkovala domača jajčka izpod ribniških kur, si nadela fasado make-upa in že sem sedela v avtu, v katerem je Garmin narekoval pot do Benetk. Uh, seveda naj ne pozabim, da sem prej še izpolnila državljansko dolžnost – še zadnjo v nasledjih 6 mesecih.

Bolj ko smo se bližali Benetkam in letališču Marco Polo bolj je naraščala stopnja živcev v avtu. Letališče pač kot letališče, ne bom zgubljala besed. Bolj pomembno je, kaj se dogaja, ko letalo pristane.  Ob 16:00 sem stopila na Berlinsko letališče Schönefeld. Od tam pa na vlak via FRANKFURT (ODER).

Prvi občutki ko stopiš dol z vlaka so bili: Okej, kje sem pa zdaj? V Frankfurt ob Odri grem na študijsko izmenjavo skupaj z nekaj FDV-jevci. Potovala sem s Tino.  Tutor Michael naju je  odpeljal do študentskih domov, kjer bova bivali. Jaz se trenutno nahajam v 5. nadstropju Birkenallee 438/2. Podatek ne pove veliko tistim, ki ne vedo, koliko težkih kovčkov je bilo potrebno znosti gor. A k sreči obstajajo dobri ljudje na svetu :)

Frankfurt ob Odri je mesto locirano ob omenjeni reki, ki je hkrati tudi meja s Poljsko. Število prebivalcev v izrazito socialističnem mestu se drastično zmanjšuje. Še leta 1980 je v Frankfurtu živelo 87.000 prebivalcev, danes le še 60.000. Več o mestu v drugi objavi.

Prvi večer v Frankfurtu sem seveda kronala s PIVOM, ki je bil odličen. A ker žal nisem strastna ljubitelica te pijače, si nisem zapomnila imena.

Danes se začenja moj tretji dan novega mesta. Oglejte si pogled z mojega okna na Frankfurt (Oder).

  • Share/Bookmark