Arhiv za Maj, 2012

Ko dobiš prvi obisk

h1 29.05.2012 ob 12:18

Ko se odpravljaš v tujino za dlje časa in takoj ko poveš prijateljem, že planirajo, kako in kdaj pridejo. A žal se je moj semester začel tako pozno, da so v Sloveniji že v  finišu. Tako zdaj besno snemajo prispevke, pišejo seminarske in rešujejo novinarske uganke, namesto da bi bookirali karte do Berlina. A nekdo si je pa vzel čas, udaril po šefovi mizi in rekel: “Jutri me ne bo v službo, najdi nadomeščanje, jaz grem h hčerki.” Mami in oči sta bila pri meni :)

Njuna pot je bila dolga 1015 km. V Frankfurt ob Odri sta prišla v petek popoldan. Ko dobiš klic in ti domač glas reče, pridi dol pred blok, srce ne pozna več ritma in bije vse povrek. Pet nadstropji stopnic je vleklo kot 500 nadstropji in prvi objemi staršev so bili neverjetni. Še nikoli nismo bili ločeni 2 meseca.

Petek smo preživeli na Poljskem. Bila sta utrujena od vožnje in vse kar sta tisti trenutek potrebovala, je  bila dobra, poceni večerja v najboljši restavraciji na drugi strani Odre. V soboto sem jima želela pokazati vse znamenitosti Berlina.

Ta čas je  v Berlinu potekal festival kultur, zato je bil preplavljen s tisočimi turisti. Ugotovila sem, da veliko vem o glavnem mestu Nemčije. Ob vsaki zanmenitosti sem jima povedala nekaj zgodovinskih dejstev, ozadje ali le prigodo, ki se mi je pripetila ob njej. Dobila sem občutek kot da sem domačin, počutila sem se domače. Zavedam se absurdnosti teh besed, ampak drugače kot tako ne znam opisati.

V nedeljo dopoldan sta se mami in oči odpravljala domov. Skupaj smo še pozajtrkovali v njunem hotelu in že je njun Garmin preračunaval pot do Slovenije. Bil je kratek, a srčen obisk. Zdelo se mi je, kot povsem običajen vikend, ko se vrnem iz Ljubljane v Ribnico. Le da sta tokrat onadva prišla k meni in si ogledala mesto, po katerem sta hrepenela že nekaj časa.

Seveda pa me nista pustila le z poljubčkom in dobrim spominom. Ne, pripeljala sta en kup slovenskih izdelkov, ki so tukaj v Nemčiji visoko zaželjena roba, domačih produkotv in sploh vsega. Hvala obema za vse!!

  • Share/Bookmark

Guten Tag — Kaj ne veš, kako se pozdravlja pri nas?

h1 25.05.2012 ob 09:49

Kljub moji strasti do literature je minilo že preveč let odkar sem brala slovensko liriko, a vseeno se spomnim prizora, ko je bil deček v zadregi, ali naj mimoidočega pozdravi v nemškem ali slovenskem jeziku. Odločil se je za nemškega, mimoidoči pa mu je zabrusil nazaj “Kaj ne veš, kako se pozdravlja pri nas?” Žal se ne spomnim ne avtorja in ne naslov dela –> obljubim, da se bom poboljšala :)

Vse od obiska RATHAUSA naprej sem začasna prebivalka Nemčije. Prejšnji teden je bil zame zelo naporen, težek in poln solza. Moj začasni narod je izgubil nogometno tekmo. 19. maj 2012 je bil črn dan /zelo zelo sarkastično/.

19. maj 2012 je bil dan, ko sem skupaj z dvema prebivalkama Baskije in Slovenko obiskala Tierpark v Berlinu. Gre za živalski vrt vzhodnega Berlina. Starejši, a izredno velik park z velikimi živalmi, slovi po svoji pisani in številčni druščini slonov.

Utrinka iz Tierparka:

Mogoče pa vas prepiča tale sveže opran slon, ki se je odločil, da čistoča pač ni njegova najljubša stvar :)

YouTube slika preogleda

Seveda pa to ni vse, kar se je dogajalo na ta ČUDOVITI DAN. Po počitku, siseti, ker smo potovali s Španci, smo našli prijeten bar z plazmo in prenosom tekme tekm: Bayern:Chelsea. Rezultat je vsem poznan. Mi smo se kljub temu imeli zelo fino :)

V Nemčiji se torej pije po nemško!

Včeraj smo se  nabrale na kupu 3 slovenska dekleta z dodatkom Nemca, ki si želi postati Slovenec, in smo navijali za našo Evo Boto.  Naš načrt, da bomo pretentali sistem in bi Slovenci končno lahko glasovali za Slovence, nam je propadel. Eva je bila odlična. Jaz pri 16ih letih ne bi tam upala stat. Punca, kapo dol!

  • Share/Bookmark

Herrentag v ženski različici

h1 20.05.2012 ob 13:20

Vsak običaj in tradicijo je potrebno spoštovati. Slovenci praznujemo materinski dan 25. marca. Moški so si svoj dan izborili na dan mučenikov. V Nemčiji mame slavijo drugo nedeljo v maju. Nemški očetje in moški pa se častijo na CHRISTI HIMMELFAHRT (40. dan po veliki noči).

Mame so zadovoljne s skromnim darilom, rožico ali čestitko. Moški pa na svoj dan želijo zeleno karto za popivanje. To pomeni, da se že zjutraj zberejo in začnejo s pitjem opojnih pijač.  Herrentag, znan tudi kot Vatertag in še nekaj podobnih imen ima, je dela dan prost dan in moški si ga privoščijo s polno žlico.

Časi se vse bolj spreminjajo in tri Slovenke, smo se odločile, da bo Herrentag tudi naš praznik.

Obiskale smo najbljžljo trgovino, si kupile pivo, jagermaister in čokolado, sedle na prvi vlak do Berlina ter izsopile iz njega v VZHODNEM (neturističnem) delu.

Gre za alternativen predel mesta, kjer se srečujejo mladi. Zapuščene tovarne so si vzeliu za svoje, jih porisali z izjemnimi, dihjemajočimi grafiti. S pivom v roki si lahko ogledaš Skate dvorano, plezalno steno, film na prostem itd. Industrijsko dvorišče je veliko, pogosto polno zaradi koncertov in prireditev. Če povem v “ljubljanskem jeziku” Metelkova stari!

Po odličnem Mojitu nas je pot vodila do slanih palačink, ki nam jih je pripravila prijateljica iz Poljske. Noč je bila še mlada, zato smo svoje boke zamajle še v eni izmed Frankfurtskih klubov. Doma pa me je pričaka tale pogled z okna :)

  • Share/Bookmark

Bog ne daj, da bi crknu računalnik, bog ne daj!

h1 13.05.2012 ob 13:42

Kako ljudje preživljamo prosti čas? Če bi delali anketo, bi najverjetneje dobili veliko podobnih odgovorov. Še posebej med mladimi. Če je včasih Marilyn Monroe prepevala, da so diamanti najboljši prijatelji žensk, bi danes morala prepevati malo drugače. Računalniki so najbolšji prijatelji ljudi!
Si predstavljate, da ste v tujini,  recimo na študijski izmenjavi in vam kar naenkrat crkne računalnik? Verjetno te kar premrazi, že ko prebereš te vrstice. No jaz sem jih DOŽIVELA!

Nič hudega sluteč sem se v četrtek odpravila na eno sila, sila dolgočasno predavanje (na katerem so me hoteli naučiti, da je Avstrija balkan!!!). Pričakovala sem, da se bom dolgočasila in zato sem vzela s seboj računalnik, da bom 4 ure svojega življenja preusmerila v kaj bolj pametnega kot diskusiji, kje in kaj je balkan – sploh iz ust, ki nimajo pojma, kaj to je ali tam sploh bili. Ves čas je bil računalnik nekoliko glasnejši kot ponavadi in ko sem se ga dotaknila, sem začutila, da je tudi njega pogrela razprava. Takoj sem ga izključila. Ko sem ga naslednjič doma prižgala, me je pozdravilo obvestilo, da je moj hladilni sistem odpovedal. To praktično pomeni, da računalnik dela 5 minut in nato se uganse.

Torej –> kaj lahko študent naredi brez računalnika? NIČ! Še domače naloge za nemščino moram napisati in poslati po emailu.

Plan: pojdi v BERLIN po nov RAČUNALNIK!


V četrtek zvečer sploh nisem vedela, kaj naj počnem. Slučajno se je zgodilo, da nikjer ni bilo nobene zabave. Ležala sem na postelji, poslušala Ipod in čakala, da bom toliko utrujena, da bom lahko zaspala.

Grozno – brez računalnika sem bila povsem izgubljena. Če bi se mi to zgodilo doma – bi imela barvito knjižno polico knjig, ki bi jih lahko vzela v roke, ampak v tej študentski sobi, je računalnik moje središče sveta. Žalostno zame!

Že dolgo sem razmišljala o nakupu mini računalnika, imenovanega NOTEBOOK, in petek 11. maj 2012 je bil tudi dan, ko sem ga dobila.

Moja pisalna mizica z novo igračko :)


  • Share/Bookmark

Zabava ne –> KULTURA ja :)

h1 13.05.2012 ob 10:06

Od prejšnjega bloganja je minilo kar nekaj dni. Zakaj? Morala sem napisati svoj prvi esej. Na mojo sreče je bil krst mil – samo dve strani in še to sem lahko vso temo navezala na Slovenijo. Drugi razlog pa razkrijem v naslednji objavi.

Malo sem pred dnevi stikala po Facebook profilih prijateljev in pogledala tudi fotografije ostalih Erasmovcev. Kaj sem odkrila? Slike so prikazovale obiske muzejev, kulturnih spomenikov, turističnih atrakcij in druženje s prijatelji v naravi. Res prijetne fotografije. Nato sem odprla moj zid in kaj sem odkrila? Fotografija s te zabave, one, tretje in četrte. Sem se kar malo zdrznila in takoj zbrala ekipo, ki se je za cel dan odpravila v muzeje. Ta dan smo poimenovali KULTURNI DAN – seveda smo tudi veliko slikali, da imam tudi dokazno gradivo.

Berlin, ki ga po mojem mnenju zaznamuje drznost v kreativnosti, smo obiskali 6. maja 2012. Kulturni dan z enim ciljem – obiskati čim več muzejev – je v omenjenem mestu enostaven podvig, saj je ob Lustparku otok muzejev. Kot vedoželjni študenti smo za ves dan »muzejanja« plačali le 7 evrov in tako so nam bila vrata do vseh 5 pomembnih muzejev odprta.

Najprej smo obiskali Altes Museum. V njem so veljala precej nenavadna pravila. V garderobo smo morali oddati vrhnja oblačila in torbice. Tako si povsem svobodno lahko prisluhnil Audioguidu in se podal po poteh zgodnje zgodovine.

Naslednji muzej smo obiskali Pergamon. Obisk tega muzeja priporočam vsem. Najprej stopiš v dvorano, ki te v nekaj sekundah pošlje v antiko. Pot te nato nese v Babilon, Indijo in Islamske dežele. Skozi ves muzej ti čeljust visi dol. Stene so polne mozaikov, barv in preprog. Ne gre le za še en neumen muzej s starimi stvarmi. Gre za rekonstrukcije zgodovine na najbolj pristen možen način. Bila sta dve uri pristnega uživanja med izobraževanjem.

Muzeja sta bila ogromna. Naše noge že zelo težke. Glave polne. Bilo je dovolj za en dan, vendar so nam ostali še 3 muzeji, ki jih bom obiskali v bližnji prihodnosti.
Fotografije si lahko ogledate tukaj (žal zaradi stiske s časom niso obdelane, tako da je vmes – recimo, da je vmes nekaj nedobrih slik):

https://www.dropbox.com/sh/6m1fzz9zmw2c8sm/qvvEnGX35U#/

  • Share/Bookmark