Arhiv za Junij, 2012

Slovenski štant uspel

h1 20.06.2012 ob 22:48
YouTube slika preogleda

To je predstavitev, ki sem jo pripravila. Laično delo, a ljudje so se zabavali :)

Utrinki:

Bili smo nekaj novega, nekaj svežega. Nismo bili tako glasni kot Mehičani, nismo bili tako nadležni kot Turki in niti nismo tako plesali kot Francozi, a bili smo NAJBOLJŠI :) Radovednežem smo ponudili dobrote in alkohol, ki so nam pred očmi hlapele. Vsake toliko smo se z začudenjem spogledali in si delili misli: “Ojoj, zmanjkalo nam bo vsak čas.” Ljudje LJUBIJO SLOVENIJO!!

  • Share/Bookmark

Vse za domovino!

h1 19.06.2012 ob 16:50

Pred nami je INTERNATIONAL CAMPUS – sejem, na katerem lahko predstaviš domovino. Zvečer pa se vse preseli v bližnji klub in se slavljenje držav nadaljuje do jutranjih ur. Vidite, kaj vse mora človek narediti za domovino!

Nas 5 Slovencev, ki smo tukaj v FFO, bomo Slovenijo predstavili na prav poseben način. Izviren, zabaven in s ciljem povečati turizem na domačih tleh. Povsem laično smo z digitalci posneli izjave naših dragih prijateljev, kaj vedo o Sloveniji in na koncu bomo zavrteli še promocijski video ter Slakonjo z njegovim Slovenia will win. Ta semenj je namreč tekmovanje in mi ciljamo na zmago :)

Kako bi vi predstavili Slovenijo? Kaj bi postavili na mizo? Dobro vprašanje, kajne, saj Slovenija je toliko različnih stvari.

Brez zastave ne gre! In brez obramboslovca, ki jo je prinesel s seboj pa še manj :)

Poleg omenjenega simbola bomo na naš štant položili še potico, štruklje (orehove in skutine – moja specialiteta – upam, da bodo uspeli – potrebni so še 30 min vroče vode, preden se lahko začnem hvalit), nekaj mesnih izdelkov in seveda domačih ŽGANIH PIJAČ (orehovec, borovničke, medica).

Jutri bomo zelo ponosni Slovenci in širili  ljubezen do naše države med prijatelje. To se mi zdi, da tako ali tako že ves čas počnemo. Tako lepo državo kot imamo, ni težko predstavljati, saj se dobro blago samo hvali, ali kako že gre pregovor.

  • Share/Bookmark

Aufstehen Deutschland, aufstehen!

h1 10.06.2012 ob 11:28

Pa se je začelo evropsko nogometno prvenstvo. Biti ta trenutek v Sloveniji najverjetneje pomeni, spremljati rezultate tekem, si večino mogoče tudi ogledati in živeti povsem normalno življenje. No, v Nemčiji pa je to malo drugače. Ža dva tedna ima skoraj vsak avto vsaj eno nemško zastavico.  Okenske police in balkoni so prav tako že nekaj dni opremljeni s črno-rdeče-zlatimi zastavami. Ni je trgovine, ki ne bi imela vsaj ene police z nacionalno robo.

Vsak pub, ki premore televizijo predvaja vse tekme. Ogromno je platen po mestnih središčih, tudi v našem Frankfurtu ob Odri. Ampak kaj ti bo kos v roki, če imaš lahko goloba? Mi smo se odpravili po veliko pogačo – spremljanje tekme živega prenosa v Berlinu. Neuradni podatki pričajo, da se je med Brandenburškimi vrati in Slavolokom zbralo skoraj pol milijona navijačev, ki so tekmo spremljali prek 7 orjaških zaslonov.

Ulice Berlina so bile preplavljene z navijači. Bližje ko smo bili prizorišču, več ljudi se je nabralo. Najverjetneje se vam ježi koža, ko pomislite na pol milijona nemških navijačev na kupu. Nevarno. Nasilno. Pijano. Tretje že mogoče, ampak niti za trenutek se nismo počutili ogrožene. Ljudje se niso prerivali, ni jih motila gužva, bili so nasmejani, klepetavi in prijetni. Tudi ko smo stali z ramo ob rami  in spremljali tekmo, se je nekaj ljudi še sprehajalo in iskalo pot med množico. Takrat ni nihče komolčkal ali godrnjal. Ravno nasprotno, ljudje so ga pozdravili, vprašali kam je namenjen ipd.

Tekmo smo spremljali s tretjega velikega zaslona. Bila je napeta tekma. Ves čas se je navijalo, zakričalo, ko je bila žoga blizu gola in zastokalo, ko je portugalski vratar branil. Prvi polčas so bili vsi navijači živčni. V drugem polčasu pa so tako ali tako znoreli, saj je prišla 72 minuta, ko je bilo v zraku ves Berlin. Sploh ne najdem besed, da bi lahko to opisala. Vsi so skakali, se objeli, peli, kričali, metali nemške zastave, piva. Enostavno začutil si srečo in zadovoljstvo v zraku. Nepozabno in nepoimenljivo!!

Nemci so dobro igrali. Sploh nihov vratar je za kapo dol! Ob končani tekmi se je rajalo naprej, a študentje iz FFO smo pljunili v noge in se hitro pobrali do glavne želežniške postaje. Iz osrčja navijačev smo brez težav, prerivanja ali drenjanja v koloni prišli ven. Tega bi se lahko naučili tudi Slovenci.

  • Share/Bookmark

Rdeče kolo Amsterdama

h1 7.06.2012 ob 16:19

Takole bom začela tale post: Amsterdam je bil nepozaben. 4 dni tega prelepega, povsem edinstvenega mesta, mi bodo ostali še dolgo v posebnem spominu. V teh dneh sem odkrila veliko o sebi in kaj vse zmorem. Razrezano mesto z rečno strugo sem doživela na pravi domačin – vozila sem se s kolesom in se ga „zabakala“ kot se temu zdaj reče.

Vse se je začelo v četrtek, 31. maja, ko je letalo iz Berlina do Amsterdama imelo 3 ure zamude. Pisana druščina željna dogodivščin si je zato privoščila nekaj duty-free penin, da je čas tekel prijetneje. Bili smo štirje Slovenci, dva Američana in en Brazilec. Seveda mi ni potrebno poudarjati, da kar se zgodi v Amsterdamu, ostane v Amsterdamu, a nekj utrinkov si vseeno želim deliti z vami.

  1. Coffeeshops :) Nima si smisla zatiskati oči, zakaj mladi tako radi obiskujejo Amsterdam. Ne zaradi arhitekturnih posebnosti zidanja hiš in mostov, temveč legalizirani travi. S puncama smo že prvi večer pojedle čokoladno slaščico s posebnim dodatkom, a vse kar smo doživele, so bile zadovoljne brbončice, saj je bil Brownie resnično okusen. V naslednjih dneh smo zavihale rokave in tudi pljučam privoščile nekaj opojnih hlapov.
  1. Red light district:) To pa je bilo doživetje. Večerni sprehod po ulici z izložbami, v katerih stojijo lušna mlada dekleta v izivalnem spodnjem perilu in mežikajo ter trkajo mimoidočim moškim. Običajna cena za usluge je 50 eurov in vse poteka s kondomom. Dekleta so izredno organizina – v svoji sobi imajo vse kar potrebujejo – od postelje do kopalnice. Veliko izložb je bilo zagrnjenih z rdečo zaveso, to je pomenilo, da je dekle v akciji. Vsem moškim nasvet: če si želite izkušnjo s prostitutko, je Amsterdam pravo mesto za vas, saj so dekleta resnično prijetnega videza, pod zdravniško kontrolo in recimo temu na nivoju. Žal pa za dekleta ne morem trditi enako. Punce, modra četrt, to je tam, kjer naj bi se prodajali moški, je namenjena moškim. V izložbah z modrimi lučkami so nampreč stali tranvestiti. Lahko si predstavljate naše veliko razočaranje.
  2. Kolesa :) Toliko koles na kupu jaz še v življenju nisem videla. Ni bilo ulice brez kolesa, zato smo si tudi me privoščile to prevozno sredstvo. Za en dan smo za 10 evrov najele kolo. Sprva se skoraj nisem znala peljati, saj so drugačna od naših, a proti večeru sem bila že mojstrica amsterdamskega kolesarjenja.

Poleg teh treh pomembnih faktorjev naj omenim še njihovo hrano. Življenje v Amsterdamu je zelo drago. Najemnine stanovanj le redko padejo pod 1000 evrov za mesec. Hrana v restavracijah je pribljižno za tretino dražja kot v Nemčiji ali Sloveniji, a vseeno smo poizkusile veliko različnih jedi. Seveda tudi njihove posebne mini palačinkice znane pod imenom Poffertjes.

Obiskali smo tudi Heineken muzej in tam postali stokovnjaki za piva.

V Amsterdamu pa se je zgodila še ena posebna stvar. Že ob prvem zajtrku je do nas stopil mladi mož in nas ogovoril v slovenščini. Kako je svet majhen. Pred nami je stal Slovenec, ki se je pred letom in pol preselil tja. Takoj smo se zapletli v pogovore in se povezali, saj smo čutili skupno povezavo. A to ne delajo vsi narodi. Američana in Brazilec niso izmenjali niti besede s svojimi ljudstvi, ki so bili na vsakem koraku Amsterdama. Včasih je resnično dobro, da živiš v majhni državi z malo prebivalci. Kjerkoli se srečamo, smo se veseli, smo bolj povezani.

  • Share/Bookmark