Mi gremo pa na morje … brr zebe

h1 5.07.2012 ob 17:34

Vedno sem se čudila morju, ki ne sprejema kopalcev. Morje, ki je hladno in vse kar ponuja sta brezmejni pogled in šumenje valov, je meni nepoznano. Nemčija ima tako morje in bila bi nora, če bi izpustila to priložnost, zato sem 23. in 24. junija preživela na nemškem največjem otoku Ruegen.

Že po prvem koraku v mestu Binz sem zaznala, da je ta otok nenavaden. Na poti do hostla smo srečevali le urejene upokojence v ujemajočih športnih opravah ali pare z vozičkom. To bi lahko tudi pričakovali, saj Ruegen slovi po prestižu in visokih cenah. A nam je uspelo najti poceni hostel, ki se je na koncu izkazal za mladinsko letovišče. Dekleta smo dobile sobo na koncu hodnika samih najstnikov. Naša fanta pa sta si delila sobo z učiteljem tik pred upokojem, ki si je vsako jutro skrbno urejal in vihal brke. Zanimiva izkušnja kajne.

Skratka, peščena plaža in sonce za oblaki so nas spremljali prvi dan. Poleg poležavanja na plaži smo se odločili še za ogled Koenigstuhla – razgledne točke na vrhu klifa v narodnem parku pod zaščito Unesca. Tam pa ti srce zastane. Kamorkoli pogledaš vidiš morje, ob strani zelenje in začutiš spokojni mir ter umirjajočo energijo. Nekaj minut smo samo stali in vsrkavali vase te nepopisne občutke.

Naslednji dan nismo imeli toliko sreče z vremenom in je po naših glavah kapal dež. Seveda smo prišli totalno nepripravljeni. Naši kovčki so ponujali brisače in kopalke, dežnike ravne ne. Znašli smo se po najboljših sposobnostih in se popeljali s parno lokomotivo do naše zadnje destinacije – dvorca na kolih.

Končna ocena izleta: ODLIČNO :=)

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !