Nasvidenje prijatelji

h1 24.07.2012 ob 23:05

Nihče me ni opozoril, da bom na izmenjavi potočila toliko solz. V zadnjih dveh tednih smo veliko gledali nazaj in se spominjali naših prvih trenutkov. Potem pa seveda vprašanje, kateri trenutek ti je najljubši. Ko sem ga prvič zastavila prvi Baskinji, ki je zapustila našo družbo, sem se ugriznila v ustnico, saj sama nisem imela odgovora na to vprašanje. 4 mesece smo preživeli skupaj in vsak trenutek je bil drugačen, poseben in neponovljiv.

Kaj je moj najboljši trenutek izmenjave?

Ne vem. Spomnim se, ko smo v Berlinu prvič zamudili sredi noči vlak, samo zato ker smo stali na napačnem peronu. Zeblo nas je kot cucke in nisem si mogla, da se ne bi smejala.

Ko smo že pri vlakih, mi pade na pamet ROSENGARTEN, ko vlak ni ustavil in kar peljal mimo nas. Mi smo bili vsi oblečeni v nemške nogometne drese s pobarvanimi lici z nemško zastavo, da gremo v Berlin in vlak ni ustavil, da bi vstopili. Katastrofa! Čez 10 minut pa se nas je le en vlak usmilil in ustavil. Ampak tistih 10 minut je bilo adrenalinsko nepozabnih.

Vse ljube zamude DEUTSCHE BAHNA in njihova glasba ter napoved: Wir erreichen jetzt Frankfurt Oder.

Ohh, vse naše večerje – vedno je kuhal tisti, ki je izgubil stavo. Nepogrešljivi pussy beer!

True story, no no no no no, wtf!

To so vse interne zgodbice in naše fore, ki so smešne samo nam. Kdaj se bomo spet lahko skupaj nasmejali?

Ja nič, tako je življenje. Pravijo, da je treba stvari zaključit, ko si na vrhuncu, ko so najboljše. Ko si sredi najljubše pesmi, je težko pritisnit stop, a čas se ne briga za to. Dnevi tečejo in meni preostane še 5 dni tukaj. V večini so se ljudje že pobrali domov, a vseeno duh erasmusa še živi.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !